Spletne prevare

Ob vsakodnevni uporabi interneta smo postali tako sproščeni, da pogosto pozabimo na previdnost.

Kibernetski kriminalci pogosto ustvarjajo lažna spletna mesta in spletne prevare, s katerimi želijo prelisičiti uporabnike, da prostovoljno predajo informacije ali denar. Dobra stvar je, da se spletne prevare veliko ne spreminjajo, zato so številne najbolj priljubljene prevare že dobro poznane in enostavno prepoznavne. S seznanjenostjo o teh najpogostejših taktikah kibernetskih kriminalcev ste lahko bolje pripravljeni na soočanje s temi grožnjami, zato vas vabimo, da sledite našim socialnim omrežjem in spletni strani, kjer vas ozaveščamo o kibernetskih grožnjah ter z vami delimo koristne nasvete o tem, kako se zavarovati pred njimi.

COVID-19 spletne prevare

Prevaranti pogosto izkoristijo pandemijo COVID-19 tako, da svoje prevare prikrijejo kot zakonita sporočila o virusu. Poleg e-pošte lahko prevaranti uporabijo tudi SMS-sporočila, samodejne klice in zlonamerna spletna mesta.

Pogoste vrste spletnih prevar o COVID-19 vključujejo:

  • lažne zdravstvene organizacije – prevaranti se pogosto predstavljajo kot zdravstveni organi, kot je NIJZ ali Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Bodite pozorni, da zaupate in sledite samo informacijam, ki prihajajo iz zanesljivih virov in spletnih strani.
  • spletna mesta, ki prodajajo ponarejene izdelke – ta spletna mesta ponujajo maske za obraz, razkužila za roke, dezinfekcijske robčke in druge izdelke z velikim povpraševanjem, ki nikoli ne prispejo. Te izdelke kupite samo pri znanih prodajalcih.
  • lažne prošnje za donacije – mnogi ljudje radi pomagajo, kar goljufi radi izkoristijo tako, da ustanovijo lažne neprofitne organizacije, bolnišnice in druge organizacije za zbiranje sredstev. Donirajte neposredno preko spletnega mesta ugledne neprofitne organizacije, namesto da kliknete povezavo, ki jo prejmete po e-pošti ali SMS-sporočilu.

Prevare s spletnim ribarjenjem oziroma phishingom

Več o phishingu si lahko preberete v naši prejšnji objavi.

V bistvu gre za to, da od navidezno znanega podjetja, ki se vam zdi legitimno, na primer od banke, univerze ali prodajalca, ki ga pogosto obiščete, prejmete e-poštno sporočilo. Sporočilo vas usmeri na spletno mesto (običajno za preverjanje osebnih podatkov, kot so e-poštni naslovi in ​​gesla), ki nato ukrade vaše podatke. Tovrstne prevare so najpogostejši napadi na potrošnike.

Ta lažna sporočila pogosto pripovedujejo zgodbe, da ljudi zvabijo, da kliknejo povezavo ali odprejo prilogo. Poskusi lažnega predstavljanja lahko na primer:

  • navajajo, da so v vašem računu opazili sumljivo dejavnost ali poskus prijave;
  • trdijo, da je prišlo do težave z vašim računom ali pri podatkih o plačilu;
  • trdijo, da morate potrditi ali posodobiti osebne podatke;
  • prosijo, da kliknete na povezavo za izvedbo plačila;
  • trdijo, da ste upravičeni do nagrade ali vračila ob prijavi;
  • ponujajo kupon za brezplačno blago ali storitve.

Nikoli ne kliknite na povezave v e-poštnih sporočilih, ki jih ne morete preveriti. Kljub temu da se pošiljatelj morda zdi legitimen – kar je tudi točno to, kar prevarant želi, da verjamete – ni nujno tako, zato namesto klika povezave raje obiščite uradno spletno stran institucije in se v svoj uporabniški račun prijavite tam. E-poštna sporočila z lažnim predstavljanjem bodo pogosto vsebovala slovnične napake, pošiljateljev e-poštni naslov pa je pogosto sumljiv.

Ponarejena spletna mesta za nakupovanje in t. i. Formjacking

Na tisoče lažnih spletnih strani ponuja “odlične ponudbe” za znane blagovne znamke. Ta spletna mesta imajo običajno URL-je, podobne blagovnim znamkam, ki jih poskušajo posnemati, na primer “Amaz0n.net”. Če kupite nekaj na enem izmed teh spletnih mest, boste verjetno po pošti prejeli ponarejen izdelek – ali še tega ne.

Formjacking je še ena vrsta prevare pri spletnem nakupovanju. Ta se zgodi, ko prevaranti uporabnika iz legitimnega spletnega mesta za prodajo preusmerijo na goljufivo plačilno stran, kjer ukradejo vaše osebne podatke in bančne podatke. Da bi se izognili tej prevari, dvakrat preverite, ali je URL na strani za plačilo enak spletnemu mestu, na katerem ste nakupovali. URL je lahko zelo podoben legitimnemu – morda je spremenjen zgolj tako, da je dodana ali izpuščena ena črka – zato ga natančno preglejte.

Prevare glede tehnične podpore

S to prevaro prejmete telefonski klic, e-pošto ali pojavno opozorilo, da je vaš računalnik okužen. Prvo vprašanje, ki se vam mora pojaviti, je – kako naj bi vedeli, da je temu tako. Nato vas prevarant:

  1. pozove, da prenesete aplikacijo, ki jim omogoča oddaljeno upravljanje računalnika;
  2. prenese dejanski virus ali drugače povzroči, da verjamete, da je nekaj narobe in
  3. vam pove, da lahko težavo odpravijo z doplačilom.

Če ste prevarantu omogočili oddaljen dostop do računalnika, takoj posodobite svojo varnostno programsko opremo, izvedite temeljito skeniranje in izbrišite vse, kar bi lahko predstavljalo težavo. Če ste delili svoje uporabniško ime in geslo, tudi te takoj spremenite.

Prevare z lažno protivirusno programsko opremo (t. i. Scareware)

Ponarejeni protivirusni oglasi in pojavna okna vas lahko poskušajo prepričati, da je vaš računalnik okužen z virusom in da lahko težavo odpravite s prenosom njihove programske opreme. Ti prevaranti lahko tako:

  • dobijo dostop do podatkov o vaši kreditni kartici,
  • dobijo dostop do vašega računalnika.

Vedno bodite previdni pri oglasih in pojavnih oknih, ki vas spodbujajo k takojšnjemu ukrepanju, ali tistih, ki jih je težko zapreti.

Turistične prevare

Prevaranti v tujini so tudi pri teh prevarah izkoristili pandemijo COVID-19 in začeli prodajati lažne zavarovane police, ki trdijo, da iz kakršnega koli razloga krijejo izgubo, brez doplačila. Opozarjamo, da na splošno zahtevki zaradi znanih, predvidljivih ali pričakovanih dogodkov, epidemij, vladnih prepovedi, opozoril ali potovalnih nasvetov ali strahu pred potovanjem niso zajeti v zavarovalnih policah.

Druga turistična prevara vključuje socialne medije. Prevaranti objavljajo mamljive fotografije na spletnih mestih, kot so Pinterest, Twitter in Instagram. Ko kliknete sliko – ki privabi klike z obljubo o brezplačnem potovanju ali letalskih vozovnicah – boste pozvani, da izpolnite anketo z osebnimi podatki.

Prepričajte se, da gre za uradni račun turistične agencije oziroma druge spletne stani. Vse glavne letalske družbe in potovalna spletna mesta se na svojih spletnih straneh povezujejo neposredno s svojimi socialnimi omrežji.

Prevare 419 (t. i. Nigerijske prevare)

Je ena najpogostejših spletnih prevar in tista, na katero ste verjetno tudi sami že naleteli.

Prevarant ponavadi trdi, da je član bogate nigerijske ali druge zahodnoafriške družine, in vas osebno kontaktira po smrti ljubljene osebe. Svoje veliko bogastvo želi preseliti iz države in ga shraniti na vaš bančni račun, seveda pri tem del bogastva ponuja tudi vam. V zameno za zanj morate dati le majhno plačilo za provizijo.

Nikoli se ne smete odzvati na te zahteve ali deliti svojih bančnih podatkov.

Prevare z loterijo

Čestitamo! Dobili ste na loteriji ali zadeli kakšen drug velik znesek denarja! To lažno e-poštno sporočilo dobite iznenada. Ponavadi trdi, da ste del mednarodne nagradne igre, in poudarja, da ste zadeli glavno nagrado, vendar morate zanjo plačati določeno pristojbino za obdelavo ali stopiti v stik z nekom. Če niste sodelovali v legitimni loteriji, obstaja velika verjetnost, da niste osvojili jackpota. V primeru zadetka se vedno obrnite na ustreznega prodajalca – ne obratno.

»Hitman« prevare

Ena najpogostejših spletnih prevar je poskus izsiljevanja. Kibernetski kriminalci pošljejo e-pošto z grožnjo in izsiljujejo denar. Ta vrsta spletne prevare je lahko v različnih oblikah, na primer kriminalci lahko grozijo, da bodo ugrabil družinskega člana, razen če je odkupnina plačana v roku, ki ga določijo. Da bi ustvarili videz resnične nevarnosti, je sporočilo napolnjeno s podrobnostmi iz življenja žrtev, zbranimi s spletnega računa ali socialnega omrežja. Zato na kanalih družbenih omrežij ni varno posredovati kakršnih koli občutljivih ali osebnih podatkov. Pogoste so tudi prevare, ko prevaranti trdijo, da imajo vaše zaupne fotografije in zahtevajo plačilo odkupnine ter grozijo, da v kolikor te ne prejmejo, bodo fotografije objavili na internetu.

Lažni prenos denarja

Na spletu prodajate izdelek in ponudnik vam ponudi, da vam preko Paypal ali drugega podobnega načina plača kupnino ali celo več od ponujene kupnine. Nato dobite lažno sporočilo, da je bil denar nakazan in sporočilo prevaranta, da naj izdelke pošljete po pošti. Par zato vedno preverite na uradni strani, ali je bilo plačilo res izvedeno in ne zaupajte zgolj prejeti e-pošti.

Ekonomske prevare

Kibernetski kriminalci vas bodo pogosto premamili, da boste lahko na internetu zaslužili enostavno in hitro. Obljubili vam bodo neobstoječa delovna mesta, vključno z načrti in načini hitrega bogatenja. Gre za dokaj preprost in učinkovit pristop, saj obravnava osnovno potrebo po denarju, zlasti kadar je nekdo v težkem finančnem položaju. Ta metoda prevare je podobna spodaj omenjeni romantični prevari, kjer pa kibernetski napadalci izkoriščajo čustveno plat žrtev. Z uporabo različnih vrst delovnih mest zvabijo žrtev, da posreduje osebne in finančne podatke, saj obljubljajo dobro plačano delo, ki bo v zelo kratkem času prineslo veliko denarja.

Bitcoin prevare

Če želite vlagati v tehnologijo Bitcoin, vam svetujemo, da ste seznanjeni s spletnimi prevarami. Digitalne denarnice so lahko dostopne za vdiranje in prevaranti izkoristijo to novo tehnologijo za krajo občutljivih podatkov.

Romantične spletne prevare

Ker ima internet pomembno vlogo v našem družbenem življenju, je pogosto tudi uporabljanje aplikacij za iskanje ljubezni. Aplikacije za spletne zmenke so v današnjem času zelo priljubljene in so odličen način za spoznavanje bodočih življenjskih partnerjev. Toda vsi scenariji nimajo srečnega konca, zato morate biti zelo previdni, saj nikoli ne veste, koga lahko srečate. Romantična prevara je vrsta goljufije, pri kateri se prevarant pretvarja, da ima romantične namene do žrtve, pridobi njeno naklonjenost in nato to izkoristi, da mu žrtev posreduje denar.

Torej …

Kadar vas nekdo prosi za vaše bančne ali osebne podatke, je velika verjetnost, da gre za prevaro. Če morate deliti osebne podatke ali opraviti finančno transakcijo preko spleta, se prepričajte, da to počnete na varnem strežniku in preko ugledne strani.

Če menite, da ste bili prevarani, takoj spremenite vsa gesla in izbrišite morebitno zlonamerno programsko opremo, ki ste jo morda prenesli, in v primeru izdajanja bančnih podatkov pokličite izdajatelja kreditne kartice.

/Podprto s sredstvi Programa ACF v Sloveniji 2014-2021./

 

 

 

infografike kampanja novice

Prejšnji

Kako varno uporabljati javno dostopne točke Wi-Fi?

Naslednji

Romantične prevare